V 16. stoletju naj bi bili lastniki zemljišča, kjer je danes Hudičevec, plemiška družina Rossetti, ki je imela tudi drugod po Notranjskem veliko posesti.Že takrat je na tem mestu baron zgradil letno rezidenco s kopališčem, kasneje pa je dogradil še mlin in žago. Vodni mlin je obratoval vse do leta 1947, mlel pa je za devet okoliških vasi.
Baron Rossetti je po pisnih virih posestvo potem podaril razdrški kuratni cerkvi, v čigar lasti je bilo do leta 1720, ko ga je od nje odkupil prvi izmed prednikov zdajšnje družine, ki živi na tem posestvu Anton Bole, ki se je na posestvo preselil iz Slavine.Leta 1910 se je na posestvo iz Brezij pod Nanosom priženil Jernej Simčič in si z Ivano Bole ustvaril družino z osmimi otroki.
Naslednji gospodar posestva je bil Janko, rojen leta 1925, ki je v kmetijski šoli v Poljčah na Gorenjskem spoznal bodočo ženo Pavlo Srebre s Koroške. Leta 1950 sta stopila na skupno pot in rodilo se jima je 5 otrok.Najmlajši med njimi, Emilijan Simčič, skupaj z ženo Katjo in osmimi otroki, nadaljuje dejavnost turizma na kmetiji, ki ga je leta 1980 začela mama Pavla. |
| Od kod izvira ime Hudičevec? |
|
Legenda o imenu Hudičevec pravi takole:
Baron Rossetti je imel na tem posestvu oskrbnico, za katero so pravili ljudje, da se ni bala ne Boga ne hudiča. Vedno je pri sebi nosila orožje in je bila strah in trepet za vsakega.
Nekoč je ta oskrbnica hudo zbolela. Vaščani so ji pripeljali duhovnika, ki pa ga ni sprejela, zato se je le-ta preoblekel v hudiča, misleč, da mu bo potem le uspelo priti k njej. Ker pa je ženska mislila, da je hudič prišel po njeno dušo, se ga je ustrašila in ga ustrelila. Od tedaj temu kraju pravijo Hudičevec. |
|
